Danes smo se v Gibanju za pravice Palestincev, Pekarna Magdalenske mreže in Društvo organizacija za participatorno družbo odzvali na odgovor Ministrstva za infrastrukturo glede izdaje dovoljenja izraelski letalski družbi Israir. Ministrstvo za infrastrukturo v odzivu na izdajo dovoljenja izraelskemu letalskemu prevozniku Israir trdi, da ministrica nima diskrecije, da prepove izdajo tovrstnega dovoljenja, in da je na podlagi mednarodnih sporazumov o zračnih prevozih dovoljenje potrebno izdati. V zvezi s tem izpostavljamo več vsebinskih in pravnih vidikov, ki po našem mnenju niso bili ustrezno upoštevani.
Republika Slovenija bi v konkretnem primeru morala upoštevati tudi obveznost preprečevanja genocida, ki izhaja iz Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (1948), kot tudi iz sodne prakse Meddržavnega sodišča (ICJ). V luči mednarodnih ocen in vse večjega konsenza v pravni stroki, da obstaja tveganje genocida v Gazi (potrjeno tudi s strani Meddržavnega sodišča v odločitvi iz dne 26.1.2024), bi Republika Slovenija morala pri vseh upravnih in mednarodnih odločitvah, ki se tičejo Izraela – vključno z izdajo dovoljenja za izvajanje zračnega prevoza – pretehtati tudi svoje obveznosti iz naslova preprečevanja genocida. Kadar pride do kolizije med pogodbenimi obveznostmi in normami jus cogens, imajo slednje prednost.
Slovenija tudi ni zavezana dopustiti prisotnosti izraelskih varnostnikov na svojih letališčih ali letalih, zlasti kadar bi to lahko predstavljalo varnostno, pravno ali politično tveganje. To izhaja tudi iz člena 14(6) Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med EU in Državo Izraela, ki ne nalaga državam članicam dolžnosti, da sprejmejo tuje varnostne prakse.
Celoten odziv, ki smo ga poslali ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek, Tanji Fajon, ministrici za zunanje in evropske zadeve, ter v vednost predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Robertu Golobu, se nahaja v spodaj.
ODZIV
Spoštovana ministrica za infrastrukturo ga. Alenka Bratušek,
zahvaljujemo se za odgovor vašega ministrstva glede izdaje dovoljenja izraelskemu letalskemu prevozniku Israir.
V odzivu trdite, da ministrstvo pri izdaji dovoljenj preveri vrsto pogojev, ki so predvideni z veljavno zakonodajo s področja letalstva, da je postopek izdaje dovoljenja upravni postopek, v katerem pooblaščena oseba ministrstva preveri, ali vlagatelj izpolnjuje vse predpisane pogoje, da ministrica nima diskrecijske pravice, da prepove izdajo tovrstnega dovoljenja, in da je na podlagi mednarodnih sporazumov o zračnih prevozih dovoljenje potrebno izdati.
V zvezi s tem bi želeli izpostaviti več vsebinskih in pravnih vidikov, ki po našem mnenju niso bili ustrezno upoštevani.
Iz razpoložljivih informacij izhaja, da so na letalih izraelskega prevoznika prisotni izraelski varnostniki, ki so na letalu oboroženi, medtem ko so na tleh neoboroženi. Pri tem želimo opozoriti, da Evro-sredozemski letalski sporazum med EU in Državo Izrael (ratificiran tudi s strani Republike Slovenije) ne nalaga državam članicam dolžnosti, da sprejmejo tuje varnostne prakse.
Zlasti člen 14(6) sporazuma jasno določa, da:
“Pogodbenici z naklonjenostjo obravnavata vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo dodatnih varnostnih ukrepov zaradi določene grožnje.”
To pomeni, da Slovenija ni zavezana dopustiti prisotnosti izraelskih varnostnikov na svojih letališčih ali letalih, zlasti kadar bi to lahko predstavljalo varnostno, pravno ali politično tveganje. Republika Slovenija ima torej možnost in pravico prepovedati prisotnost tujih varnostnikov, sploh kadar na strani druge države pogodbenice obstajajo posebne okoliščine, kakršna je na primer utemeljen sum za sistematično izvajanje mednarodnih zločinov, vključno z vojnimi zločini, hudodelstvi zoper človečnost in celo genocida.
Trditev, da je Republika Slovenija dolžna brez kakršnegakoli premisleka izdati dovoljenje zaradi obstoječih mednarodnih sporazumov je torej zavajajoča in netočna.
Republika Slovenija bi v konkretnem primeru morala upoštevati tudi obveznost preprečevanja genocida, ki izhaja iz Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (1948), kot tudi iz sodne prakse Meddržavnega sodišča (ICJ). Ta obveznost je neposredno zavezujoča za vse države in predstavlja pravno normo najvišje hierarhije – jus cogens.
V luči mednarodnih ocen in vse večjega konsenza v pravni stroki, da obstaja tveganje genocida v Gazi (potrjeno tudi s strani Meddržavnega sodišča v odločitvi iz dne 26.1.2024, kjer je sodišče na podlagi t.i. »plausibility test« ugotovilo možnost kršitve Konvencije o genocidu, in na tej podlagi izreklo več zaporednih setov začasnih ukrepov, ki jih je Izrael povsem prezrl), bi Republika Slovenija morala pri vseh upravnih in mednarodnih odločitvah, ki se tičejo Izraela – vključno z izdajo dovoljenja za izvajanje zračnega prevoza – pretehtati tudi svoje obveznosti iz naslova preprečevanja genocida. Kadar pride do kolizije med pogodbenimi obveznostmi in normami jus cogens, imajo slednje prednost.
Da je zaradi ugotovljenih hudih kršitev mednarodnega prava treba preučiti nadaljnje poslovanje oz. sodelovanje z Izraelom, je v svojem svetovalnem mnenju iz 19.7.2024 že jasno zapisalo Meddržavno sodišče, in s tem napravilo pomemben precedens v razvoju mednarodnopravnih obveznostih tretjih držav. Sicer se je primarno osredotočilo na poslovanje z nezakonitimi naselbinami, a je z nalaganjem obveznosti tretjim državam, da ne smejo sodelovati pri vzdrževanju protipravnega stanja, seglo dlje od zgolj obveznosti Izraela, da preneha s kršitvami.
Slovenija tako tudi ne sme pomagati pri vzdrževanju protipravnega stanja v Gazi, kar pa z izdajo dovoljenja izraelskemu prevozniku, nedvomno normalizira in podpira.
Prosimo vas, da torej pojasnite, zakaj pri izdaji dovoljenja tega niste upoštevali in ponovno vas pozivamo, da dovoljenje letalskemu prevozniku Israir prekličete.
Ker ste v odgovoru navedli, da ste z vprašanjem glede presoje mednarodnopravnih podlag naslovili tudi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), ta dopis naslavljamo tudi na Tanjo Fajon, ministrico za zunanje in evropske zadeve, ter v vednost pošiljamo tudi predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Robertu Golobu, saj gre za vprašanje, ki presega področje redne upravne presoje in vključuje najvišje ustavne in mednarodnopravne obveznosti države.
Gibanje za pravice Palestincev
Pekarna Magdalenske mreže
Društvo organizacija za participatorno družbo
