Izraelska vlada je s 1. julijem 2020 napovedala aneksijo delov Zahodnega brega. Aneksija je po mednarodnem pravu prepovedana, hkrati pa gre še za enega od korakov v dolgoletni izraelski kolonialni in rasistični politiki, ki spodkopava palestinsko pravico do samoodločbe in krši temeljne pravice palestinskega prebivalstva.
EU in njene države članice so sicer že večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi napovedane aneksije. Čeprav je visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko Josip Borrel še konec aprila javno izjavil, da koraki k aneksiji ne morejo biti spregledani, kar je poudaril tudi politični vrh v Franciji in Nemčiji, so žal te besede ponovno ostale brez dejanj. Ne le to, Evropski parlament je Izrael še nagradil z glasovanjem k ratifikaciji letalskega sporazuma med EU in Izraelom, o katerem so poslanci glasovali sredi junija. Gre le za enega od številnih glasovanj, s katerim EU podpira desetletja izraelske nekaznovanosti in kršenja človekovih pravic palestinskega prebivalstva.
In medtem ko Izrael palestinskemu prebivalstvu onemogoča dostop do pitne vode – v Gazi naj bi zaradi blokade že sedaj bilo 97% vode nepitne – je Evropska investicijska banka le nekaj tednov pred napovedano aneksijo Izraelu potrdila posojilo v višini150 milijonov evrov za gradnjo naprave za razsoljevanje.
Politične skupine, ki so sprva izražale zaskrbljenost zaradi aneksije, so pravzaprav tiste, ki bodo s podporo takšnim ukrepom tudi omogočile aneksijo. S takšnimi dejanji Evropska unija in njene države članice Izraelu dajejo jasen signal, da bodo njihove kršitve mednarodnega prava še naprej ostale ne le nekaznovane, temveč pravzaprav nagrajene.
Prav zato je evropska koalicija organizacij in odborov za Palestino ECCP pozvala predsednike vlad vseh držav članic, tudi Slovenije, k ponovni preučitvi in ustavitvi Pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki med njima omogoča prosto trgovanje. EU namreč stoji za stališčem, da je potrebno upoštevati meje iz leta 1967 in torej onkraj teh meja ni več Izrael. To pomeni, da ko Izrael enostransko spremeni svoje meje, ne moremo več govoriti o isti državi. S tega vidika preučitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ni samo vprašanje zunanje politike; gre za vprašanje, kako ostati skladen z načeli EU.
EU in njene države članice, tudi Slovenija, svoje diplomatske obsodbe redko pretvorijo v dejanja. Tudi za simbolni korak priznanja Palestine se je odločilo manjše število EU držav in Slovenije žal ni med njimi. Prav zato bi bilo pred napovedano izraelsko aneksijo še toliko bolj pomembno, da se države članice in političnih vrh EU javno zavzamejo za ustavitev Pridružitvenega sporazuma in se tako zavzamejo za spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic. V teh dneh so v parlamentu v Belgiji in na Nizozemskem že izglasovali, da bo zaradi napovedane aneksije proti Izraelu potrebno uvesti določene ukrepe. Nujno je, da ji sledijo tudi druge evropske države.