Prioriteta za vse mora biti ustavitev genocida

Izrael je pričel z obsežno kopensko ofenzivo na mesto Rafa. Tja se je – ker je Izrael mesto donedavnega označeval za varno območje – zatekla več kot polovica prebivalstva Gaze. V nevarnosti je več kot milijon prebivalcev, od tega je skoraj 600 tisoč otrok. Izrael je prebivalce Rafa pozval k evakuaciji, a dejstvo je, da nimajo kam zbežati. Izrael je popolnoma zablokiral vso humanitarno pomoč, kar iz minute v minuto zmanjšuje možnosti preživetja za tisoče ljudi.

Na pozive številnih držav, tudi Republike Slovenije, da naj mesta Rafa ne napade, se Izrael ne odziva. Prav tako že vse mesece od začetka genocida v Gazi ignorira kakršnekoli pozive k premirju in prenehanju blokiranja humanitarne pomoči, ne upošteva niti zahtev Meddržavnega sodišča, da naj sprejme takojšnje in učinkovite ukrepe, da se v Gazi omogoči zagotovitev nujno potrebnih temeljnih storitev in humanitarne pomoč. Izrael se v skladu svojo dolgoletno prakso ignoriranja pozivov in resolucij ZN, tudi sedaj, v času najhujšega zločina proti človeštvu, ne vse pozive požvižga.

Ne glede na to, Republika Slovenija še vedno ne razmišlja o sprejetju niti enega konkretnega ukrepa proti Izraelu. Predstavniki slovenskih oblasti vztrajajo na ravni splošnih pozivov, čeprav je predsednik vlade že novembra ugotavljal, da ti ne delujejo. Ministrica za zunanje in evropske zadeve je v luči  pozivanja in »odprtega dialoga« nedavno obiskala Izrael, od koder se je vrnila zgolj s strašljivim zaključkom, da »smo se strinjali, da se ne strinjamo«. Opozarjamo, da genocid ni stvar nestrinjanja – je najhujši zločin proti človeštvu in kršitev mednarodnega prava, ki zahteva odločno in takojšnje ukrepanje. A Republika Slovenija vztraja na enih in istih političnih odzivih, ki ne delujejo, pri tem pa se niti v okviru diplomatskih stikov z Izraelom, za katere vztrajajo, da so pomembni, ne poslužujejo možnosti, ki so jim na voljo. V sedmih mesecih genocida niti enkrat niso poklicali na zagovor izraelskega veleposlanika – ukrep, ki se ga Izrael brez težav poslužuje – aprila so namreč na zagovor poklicali slovensko veleposlanico v Tel Avivu zaradi slovenskega glasovanja za polnopravno članstvo Palestine v ZN.

9. maja je Vlada RS sicer pričela s postopkom priznanja Palestine, a jasno je, da se vladi Roberta Goloba s tem ne mudi – priznanje je vezano na napredek mirovnih pogajanj, kar bo vlada ocenjevala v roku enega meseca. Iskanje pravega trenutka za priznanje je sicer stvar političnih performansov, ki smo jim bili v Sloveniji priča že mnogokrat v preteklosti – in do priznanja ni nikoli prišlo. Slovenska zunanja politika priznanje Palestine uporablja kot sredstvo pogajanja z Izraelom, pa čeprav s to taktiko ni dosegla in ne bo dosegla nobene resne spremembe v izraelski politiki.

Tudi če do priznanja Palestine kot samostojne in suverene države le pride, to ne bo ustavilo izraelskega genocida. Kot je opozorila Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN o okupiranih palestinskih ozemljih, »pravice Palestincev ne bodo kar same po sebi uresničene, ko pride do rešitve dveh držav, kot da bi lahko to padlo z neba in se samo uresničilo«. Vprašanje državnosti je sicer pomembno, a pomembno je predvsem, kakšne pravice imajo ljudje. Albanese opozarja, da če bo priznanje Palestine zgolj simbolno dejanje, potem to ne bo spremenilo ničesar. Spremeni se lahko zgolj, »če se prizna Palestino, a se nato prizna tudi, da izraelska okupacija predstavlja agresijo in da Palestinci nimajo zgolj pravice do upora, temveč tudi pravico do samoobrambe«. Nujno je, da se palestinskemu prebivalstvu omogoči uresničevanje njihovih pravic, zato mora biti prioriteta vseh držav mednarodne skupnosti ustavitev genocida takoj zdaj. To je mogoče le z obširnim mednarodnim pritiskom na Izrael in to s konkretnimi ukrepi.

Vlado Republike Slovenije ponovno, kot že mnogokrat, pozivamo:

  • k vojaškemu embargu: Vlada Republike Slovenije naj uradno sprejme vojaški embargo tako na izvoz kot na uvoz orožja ter vojaške opreme v in iz Izraela ter naj predlaga – če je mogoče, skupaj s podobno mislečimi državami članicami EU –, sprejem takšnega vojaškega embarga tudi na ravni EU za vse države članice. 
  • h gospodarskim ukrepom proti Izraelu: Komisijo EU naj pozove, da ta preveri, ali je zaradi kršitev določil o spoštovanju temeljnih človekovih pravic (2. člen) treba prekiniti gospodarsko-trgovski Pridružitveni sporazum med EU in Izraelom. Sprejme naj prepoved uvoza in tranzita izdelkov iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranih palestinskih ozemljih čez Slovenijo, za kar se je nedavno na ravni EU zavzela Belgija.
  • Republika Slovenija naj se pridruži tožbi Republike Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem.
  • Republika Slovenija naj prekine diplomatske stike z Izraelom ali pa naj vsaj uporabi diplomatske mehanizme, ki so ji na voljo.
  • Republika Slovenija naj vzpostavi dopolnilne poti za varen prihod družinskih članov Palestincev in Palestink, ki živijo v Sloveniji, ki dnevno spremljajo trpljenje in pobijanje njihovih družin. Iz Gaze je praktično nemogoče pobegniti, zato je nujno da RS uvede dopolnilne poti, ki bi ki bi ljudem zagotovile varnost.

Z vsakim dnem odlašanja pri sprejemanju konkretnih ukrepov proti umira na stotine ljudi. Odgovornost je na vseh, tudi na vseh predstavnikih Republike Slovenije.

Bookmark the permalink.