Evropska državljanska pobuda: najbolj pogosta vprašanja in odgovori:

Za kaj gre pri tej Evropski državljanski pobudi?

S to Evropsko državljansko pobudo (EDP) zahtevamo, da Evropska komisija predlaga pravne akte, s katerimi bi preprečili, da bi EU trgovala z nezakonitimi naselbinami na okupiranih ozemljih.

Zakaj mora Evropska komisija prenehati trgovati z nezakonitimi naselbinami?

Z naselbinami, ki jih okupacijska sila gradi in širi na okupiranih ozemljih, se kršijo najvišja določila mednarodnega prava. Ko je okupirano ozemlje de jure ali de facto priključeno, na primer z gradnjo naselbin, je to v nasprotju z mednarodnim pravom in takšna aneksija in naselbine nimajo pravne veljave. Posledično je trgovina s takšnimi naselji nezakonita.

Ali je prepoved trgovine z nezakonitimi naselbinami sankcija?

Ne, to ni sankcija in Komisija je to zdaj tudi uradno priznala. Sankcija je namenjena določeni državi z namenom, da spremeni njeno vedenje. Namen te EDP je doseči, da EU sprejme splošno pravilo, ki pojasnjuje, da nikoli ne bo trgovala z nezakonitimi naselbinami. To vključuje ustavitev trgovine z nezakonitimi naselbinami na trenutno okupiranih ozemljih, kot sta Palestina in Zahodna Sahara, pa tudi v vseh prihodnjih konfliktih z nezakonitimi priključitvami ozemelj.

Ali je ustavitev trgovine z nezakonitimi naselbinami obveznost po mednarodnem pravu?

Da, zagotovo. Z nezakonitimi naselbinami so kršena najvišja določila mednarodnega prava. Ti vključujejo prepoved pridobivanja ozemlja z uporabo sile, prepoved kolonializma in apartheida, pravico do samoodločbe in temeljna določila mednarodnega humanitarnega prava. Vse države in mednarodne organizacije, vključno z EU in njenimi državami članicami, imajo obveznost, da ne priznavajo in ne pomagajo pri kršitvah teh določil. S trgovino pa se nezakonite naselbine priznavajo in podpirajo.

Zakaj je Evropska komisija najprej zavrnila registracijo Državljanske pobude?

Komisija je trdila, da smo z EDP zahtevali sankcije, čeprav je bilo jasno, da želimo splošen ukrep, ki priznava, da EU nikoli ne bo trgovala z nezakonitimi naselbinami. Domnevali smo, da je na strani Komisije šlo za slabo vero in zavrnitev izpodbijali pred Evropskim sodiščem. Tožbo smo dobili.

Ali se Evropska komisija izogiba svoji odgovornosti?

Nedvomno, vendar upamo, da se bo to spremenilo. Komisija je potrdila, da bi ukrep, ki ga predvideva EDP, zahteval uvedbo uvoznih in izvoznih prepovedi ali omejitev za ozemlja, ki so zasedena po mednarodnem pravu, in da je pristojna za sprejetje takšnih ukrepov. Če je Komisija potrdila svojo pristojnost, se sprašujemo, zakaj je potem vsa ta leta še naprej trgovala z nezakonitimi naselbinami? To je bilo in je še vedno v neposrednem nasprotju z njenimi obveznostmi po mednarodnem pravu.

Ali so tudi posamezne države članice dolžne prenehati trgovati z naselbinami?

Zagotovo. Mednarodnopravne obveznosti nepriznavanja in nesodelovanja veljajo tudi za vse države članice EU. Prav tako so izrecno dovoljene po pravu EU, in sicer v okviru Skupnih pravil za uvoz, tako da se trgovinske omejitve lahko uvedejo zaradi javne morale in javnega reda. Za to ni potrebna odobritev Komisije, in državam članicam ni treba čakati na ukrepe Komisije, saj je vsak dan, ko dovolijo trgovino z naselbinami na svojem ozemlju, še en dan, ko same kršijo obveznosti po mednarodnem pravu.

Kaj lahko storijo poslanci Evropskega parlamenta?

Poslanci Evropskega parlamenta imajo ključno vlogo, saj zagotavljajo demokratični nadzor nad zunanjimi gospodarskimi odnosi EU. Parlamentarni odbor za mednarodno trgovino in posamezni poslanci lahko nemudoma zahtevajo, da Komisija uveljavi splošno pravilo, s katerim bo ustavila trgovino z nezakonitimi naselbinami.

Kaj lahko naredijo poslanci iz držav članic?

Državni poslanci bi lahko in bi morali sami prenehati trgovati z naselbinami, na primer s sklicevanjem na pravico do tega po Skupnih pravilih o uvozu. Osnutek zakona, s katerim se to lahko stori, jim je že na voljo in ga najdete tukaj [vstavite povezavo].

Kaj lahko storijo vlade držav članic?

Vlade držav članic bi morale sprejeti ustrezno nacionalno zakonodajo, da se ustavi trgovina z nezakonitimi naselbinami. O ustavitvi trgovine z naselbinami bi lahko in bi morali razpravljati tudi v Evropskem svetu. Svet lahko od Komisije zahteva, naj pripravi predlog z navadno večino (s pozitivnim glasom 14 držav članic) in o njem glasuje s kvalificirano večino (s pozitivnim glasom 15 držav članic, ki predstavljajo 65 % evropskega prebivalstva). Soglasje, kot se zahteva pri zunanjepolitičnih ukrepih, vključno s sankcijami, ni potrebno, ker ustavitev trgovine z naselbinami ni sankcija.

Kaj lahko storijo državljani in civilna družba?

Lahko povečajo pritisk tako znotraj svojih držav kot proti Evropski komisiji. Državljani lahko s podpisom evropske državljanske pobude pomagajo pritiskati na Komisijo, naj ustavi trgovino z nezakonitimi naselbinami.

Kje lahko dobim več informacij?

Za več informacij in zakonodajne osnutke si oglejte spletno stran kampanje http://stopsettlements.org/site/call-to-action/

Bookmark the permalink.