Izjava Gibanja za pravice Palestinskega ljudstva BDS Slovenija o nujnosti takojšnjega priznanja palestinski ozemelj kot suverene in neodvisne države na 7. nujni seji Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora RS petek, 28. 11. 2014
Palestinska ozemlja morajo postati suverena in neodvisna država, saj imajo Palestinke in Palestinci zgodovinsko, pravno in politično pravico do samoodločbe. To potrjujeta Resolucija Generalne skupščine OZN 181 iz leta 1947 in Resolucija Varnostnega sveta OZN 242 iz leta 1967.
Prav tako so ZDA v pogajanjih v Camp Davidu priznale zahteve in pravico Palestink in Palestincev do neodvisne države. Takrat so pogajalke in pogajalci oblikovali mednarodno priznane meje za delitev ozemlja. Na rešitev dveh držav sta pristala tudi Izrael in PLO, kot organizacija, ki predstavlja Palestinke in Palestince, v sporazumih iz Osla (1993/1995). Palestino je kot državo priznalo 135 oz. 70 % držav članic OZN. 29. novembra 2012 je Palestina dobila status države opazovalke in nečlanice OZN.
Razprava o priznanju Palestine se mora nanašati na priznanje Palestine v mejah iz leta 1967. Palestinski nacionalni svet je namreč 15. novembra 1988 razglasil “neodvisno palestinsko državo” na ozemlju Zahodnega brega in Gaze, z Vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico.
Kljub temu in preostalim mednarodnopravno zavezujočim dokumentom, kot je tudi Četrta ženevska konvencija, oblasti v Izraelu:
• širijo nezakonite judovske naselbine na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, s čimer drobijo palestinsko ozemlje in de facto onemogočajo ozemeljsko celovitost palestinske države, Palestinkam in Palestincem pa odrekajo dostop do življenjsko potrebne infrastrukture;
• z napadi na domnevno teroristične cilje, predvsem v Gazi, ubijajo in pohabljajo večinoma civilno prebivalstvo. V zadnjem napadu izraelske vojske na Gazo je bilo ubitih skoraj 2.200 ljudi;
• z napadi na domnevno teroristične cilje, predvsem v Gazi, redno uničujejo stanovanjske zgradbe, bolnišnice, šole, ceste, vodovod, električno napeljavo in preostalo infrastrukturo, obnovo katere vedno znova sofinancira tudi EU. Na zadnji donatorski konferenci, kjer so zbrali več kot 5 milijard dolarjev za obnovo, je EU obljubila prispevati več kot polmilijarde dolarjev. Menimo sicer, da je tovrstna pomoč nujna, vendar je nujno tudi, da se račun za obnovo izstavi državi Izrael, ki je kot okupacijska sila po mednarodnem pravu dolžna skrbeti za prebivalstvo na okupiranem ozemlju;
• Palestinkam in Palestincem, ki živijo v Izraelu, odrekajo enakopravnost in s tem grobo kršijo človekove pravice;
• milijonom begunk in beguncem že več kot 60 let onemogočajo vrnitev na njihove domove
• s tem pa tudi zaostrujejo odnose z arabskim svetom. Kot trdi Primož Šterbenc, arabski in muslimanski svet ocenjujeta odnos Zahoda do njih prek izraelsko-palestinskega konflikta.
Slovenija mora v okviru EU začeti izpolnjevati svojo pravno obveznost po 1. členu Četrte ženevske konvencije, ki zahteva spoštovanje te konvencije v vseh okoliščinah, in uvesti sankcije proti Izraelu, tudi s preklicem pridružitvenega sporazuma EU-Izrael.
Priznanje palestinske države ne predvideva priznanja legitimnosti oblasti, ki jo v Gazi izvaja islamistično gibanje Hamas, ne oblasti, ki jo na Zahodnem bregu izvaja sekularna palestinska avtoriteta pod vodstvom gibanja Fatah. Gre za priznanje pravice Palestink in Palestincev imeti lastno državo znotraj mej pred vojno leta 1967.
S priznanjem bi mednarodna skupnost stopnjevala pritisk na izraelske oblasti, ki Gazo trenutno označujejo kot sovražno entiteto, se pravi pojem, ki ga mednarodno pravo ne pozna. Če države, med njimi tudi Slovenija, priznajo palestinsko državo, bi to pomenilo, da Izrael okupira drugo, suvereno državo, in ne le ‘sporna ozemlja’. Mednarodno pravo bi se v tem pogledu močno prevesilo na stran legitimnih zahtev in pravic Palestink in Palestincev.
Ko skušamo v praksi uveljavljati civilizacijske temelje, v primeru priznanja Palestine pravico narodov za samoodločbe in spoštovanje človekovih pravic, je kakršnakoli zahteva po splošnem, širokem konsenzu neprimerna.
Priznanje palestinske države v mejah iz leta 1967 je le prvi korak. Korak, ki Palestino postavlja v enakopravnejši položaj in ji tako omogoča pravičnejše pogajalsko izhodišče za razrešitev kompleksne situacije. Omogoča ji položaj, v katerem je odgovornost Izraela za kršitev mednarodnega prava in prava človekovih pravic nedvoumna. Izraelske oblasti morajo prevzeti odgovornost za te kršitve.